IZPOSTAVLJENO

10 mitov o konoplji in kanabisu
Razbijamo deset glavnih mitov o konoplji in kanabisu, ki delajo v slovenskem prostoru zmedo. Vsi odgovori so podkrepljeni z znanostjo. Preberi več

Alkohol



Hitra dejstva o alkoholu

  • V svetu vsako leto zaradi alkohola umre 3,3 milijona ljudi, kar predstavlja 5,9 odstotka vseh smrti. 
  • Tvegana in škodljiva raba alkohola je vzročni faktor za preko 200 bolezni in poškodb.
  • Obstaja vzročna povezava med zlorabo alkohola in različnimi duševnimi in vedenjskimi motnjami, nenalezljivimi kroničnimi boleznimi in poškodbami.
  • Približno 25 odstotkov vseh smrti v starosti od 20 do 39 let je zaradi posledic zlorabe alkohola.
  • Kar 81 odstotkov 15-letnikov v Sloveniji je že poskusilo alkoholne pijače kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let.
  • Letno imamo v Sloveniji za 234 milijonov evrov škode zaradi alkohola, medtem ko s trošarinami in davki dobimo v blagajno zgolj 90 milijonov evrov.


Škodljiva raba alkohola globalno predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za zdravje. Alkohol znatno prispeva h globalnemu bremenu bolezni (1) in je naveden med vodilnimi dejavniki tveganja, ki vodijo v prezgodnjo smrt ali invalidnost. Škodljiva raba alkohola je eden od najpogostejših preprečljivih dejavnikov tveganja za različne kronične nenalezljive bolezni.

Znanstveniki ocenjujejo, da 3,3 milijona ljudi umre letno zaradi posledic zlorabe alkohola, kar predstavlja 5,9 odstotkov vseh smrti, medtem ko je v starosti od 20 do 39 let ta delež kar 25 odstoten. (1)

Evropa je območje, ki ima največjo porabo alkohola na svetu: leta 2009 je povprečna oseba (stara 15 ali več let) popila 12,5 litra čistega alkohola oz. 27 g čistega alkohola in skoraj 3 enote alkohola na dan, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja. (2) Alkohol je bil leta 2010 v Veliki Britaniji ocenjen kot najbolj škodljiva droga (glede na združen vpliv tako na posameznika kot na družbo), sledila sta mu heroin in crack kokain. (3)

Alkohol in zdravje


Alkohol je vzročni faktor za 200 vrst bolezni in poškodb ter sestavni vzrok pri številnih drugih, vključno z duševnimi in vedenjskimi motnjami, prebavnimi motnjami, rakom, boleznimi srca in ožilja, imunološkimi motnjami, pljučnimi boleznimi, kostnimi in mišičnimi obolenji, motnjami reprodukcije in predporodnimi poškodbami, vključno s tveganjem prezgodnjega poroda in prenizko težo ob rojstvu. (1)

Na podlagi številnih znanstvenih dokazov je Mednarodna organizacija za raziskave raka (IARC), ki jo financira Svetovna zdravstvena organizacija, klasificirala alkohol kot rakotvorno snov za človeka. (4) V evropskih državah bi lahko 10% obolenj z rakom pri moških in 3% pri ženskah pripisali trenutnemu ali preteklemu pitju alkohola. (5) Alkohol lahko povzroči 7 vrst raka: ust, grla, glasilk, prebavil, dojk, pljuč in jeter. Varne mere pri pitju alkohola, ki bi nas lahko zaščitila pred nastankom raka, ni. (1)
 

Družbena škoda, ki jo povzroča alkohol


Škodljivo pitje alkohola ogroža tako osebni kot socialni razvoj - pitje alkohola povzroča destruktivne zdravstvene in socialne posledice pri pivcu, ljudeh v njegovi okolici in v družbi nasploh. Vzorci pitja so prav tako povezani s povečanim tveganjem neželenih učinkov na zdravje. Najrazličnejše težave zaradi alkohola imajo lahko uničujoče posledice za posameznike in njihove družine, kar pa lahko resno vpliva na življenje skupnosti. (2)

Alkohol je povezan s številnimi socialnimi težavami, vključno z nasiljem, zanemarjanjem in zlorabo otrok, odsotnostjo na delovnem mestu, prav tako pa s porabo državnih sredstev, zlasti preko stroškov zdravstva, brezposelnosti, invalidnine, kriminalitete in kršitev javnega reda in miru. (1,2) Izkazalo se je, da je alkohol pomemben dejavnik pri nastanku prometnih nesreč (potniki v avtomobilih, kolesarji, pešci), pri nesrečah doma (padci in požari), nesrečah pri delu, rekreacijskih in športnih nesrečah (npr. utopitev), nasilju in samomoru.

Prisotnost alkohola v telesu prav tako povečuje resnost poškodb zaradi nezgod. V Evropi je alkohol letno odgovoren za najmanj 10 800 smrti v prometnih nesrečah (cestni promet), 27 tisoč drugih nenamernih smrti, dva tisoč situacij nasilja in deset tisoč samomorov. (6)

Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2011–2014 v povprečju znašala 153 milijonov evrov letno. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka zviša na 234 milijonov evrov. Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok. Za primerjavo: v zadnjih letih vsako leto v državni proračun s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač dobimo približno 90 milijonov evrov. (7)

---

Viri:

  1. WHO Europe. Global status report on alcohol and health [Internet]. Geneva: World Health Organization; 2014. [Pridobljeno 19. 5. 2017]. 392. Dostopno na: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/112736/1/9789240692763_eng.pdf
  2. Rehm J, Anderson P, Kanteres F, Parry CD, Samokhvalov AV, Patra J. Alcohol, social development and infectious disease. Toronto, ON: Centre for Addiction and Mental Health; 2009.
  3. Nutt DJ, Leslie AK, Lawrence DP. Drug harms in the UK: a multi-criteria decision analysis. The Lancet. 2010;376(9752):1558-1565.
  4. International Agency for Research on Cancer. Ingested nitrate and nitrite and cyanobacterial peptide toxins [Internet]. Lyon: International Agency for Research on Cancer; 2010. [Pridobljeno 19. 5. 2017]. 464. Publikacija št. 94. Dostopno na: http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol94/
  5. Schütze M, Boeing H, Pischon T, Rehm J, Kehoe T, Gmel G et al. Alcohol attributable burden of incidence of cancer in eight European countries based on results from prospective cohort study. BMJ. 2011;342:1584.
  6. EuroSafe. Policy statement issued by the Network of European NGO’s dedicated to injury prevention “Alcohol and injuries” [Internet]. Amsterdam: EuroSafe, 2009. [Pridobljeno 19. 5. 2017]. 12. Dostopno na: http://www.eurocare.org/library/newsletter_latest_news/october_november_2009/joint_statement_alcohol_injuries.
  7. NIJZ. Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjšanje škode in stroškov [Internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2016. [Pridobljeno 19. 5. 2017]. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/alkoholna_politika_v_sloveniji_priloznosti_za_zmanjsevanje_stroskov_in_skode_f.pdf
Alkohol na športnih prireditvah?
Alkohol na športnih prireditvah?
Lucija Pečlin
Mnenje
14. marca 2017 je v javnost prišla pobuda o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), in sicer s strani vodilne ... Preberi več
Alkohol v 92% dostopen mladoletnim
Leta 2013 je Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija izvedla terensko raziskavo na festivalu Ritem mladosti, zabavnem dogodku namenjenem mladim ob ... Preberi več
Nevaren cocktail: Oglaševanje alkohola in sponzorstva v F1
Eurocare - evropska zveza za alkoholno politiko, angleški Inštitut za alkoholne študije in avstralska Univerza Monash izdali poročilo o obsegu ... Preberi več
Alkohola nikar!
Alkohola nikar!
Jan Peloza
Mnenje
Pravijo, da je Slovenija mokra kultura in da slovensko gospodarstvo med drugim temelji na proizvodnji in prodaji alkohola. Pravijo tudi, da pitje ... Preberi več