IZPOSTAVLJENO

Črni petek, praznik nakupov
Ta dan v Ameriki uradno ni prazničen dan, a vseeno je veliko ljudi prostih in ne gredo na delo – samo zato, da lahko izkoristijo velike popuste. Preberi več

Ekonomija


 

Hitra dejstva

  • Ekonomija je znanost, ki preučuje osnovne zakonitosti delovanja podjetij in gospodarstva kot celote.(1)
  • Ekonomija se ukvarja z vprašanji in študijem o tem, kako družbe uporabljajo redke razpoložljive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako le-te razdeljujejo med ljudi.(2)
  • Področij, s katerimi se ukvarja ekonomija, je veliko. To so naprimer: rast dežel v razvoju, raziskovanje vzorcev trgovine med narodi in analiza učinkov trgovskih ovir, preučevanje nihanja brezposelnosti in proizvodnje, ki oblikuje poslovne cikle, preučevanje oblikovanja cen dela, kapitala in zemlje v gospodarstvu ter vpliv teh cen na razporeditev virov, raziskovanje obnašanja finančnih trgov, analiziranje učinkov vladnih izdatkov, davkov in vladnega primanjkljaja na ekonomsko rast itd.(1)
 

Ekonomija in okolje


Na različne dimenzije ekonomskega sistema je v sodobnih (neoliberalnih) družbeno-ekonomskih okoljih vezana problematika, ki zaznamuje izbor tehnoloških, tržnih in pogajalskih metod ter medosebne odnose pri produkciji dobrin. Tudi raziskave s področja vedenjske ekonomije (3-5) so pokazale, da ekonomska teorija ne služi vedno le kot orodje komunikacije ''dejstev'', temveč preko svojega vpliva na odločanje tudi tvori realnost.
Pri organizaciji proizvodnje, razporeditvi virov ter oblikovanju delovnih razmerij, oblikovanju cen, obdavčevanju, iskanju logističnih rešitev, uvedbi mehanizmov za trgovanje, uravnavanju in ostalih gospodarskih procesih prihaja v gospodarstvu do negativnih zunanjih učinkov. Gre predvsem za fizični proizvodni izvržek, odpadne snovi in izčrpavanje naravnih virov ter neustrezno uravnavanje in administrativna neskladja, ki povzročajo škodo naravnemu okolju; vse to pa lahko povežemo s pogojevanjem pojmovanja gospodarske rasti zgolj z rastjo bruto družbenega proizvoda (BDP) in neupoštevanjem stanja okolja.(6)
Vedno bolj se na globalnem nivoju zavedamo pomembnosti računovodenja ne le tradicionalnih kapitalskih oblik, temveč tudi naravnega kapitala in surovin ter vrednotenja storitev, ki jih nudijo ekosistemi. Trenutno obstaja že kar nekaj mednarodnih projektov oziroma dobrih praks vsebinske razširitve procesa oblikovanja politik z vključevanjem ekosistemskih storitev. Ti projekti nam omogočajo nekoliko bolj sistematičen vpogled v to, kako veliko vlogo igrajo ekosistemi in naravni viri oz. naravni kapital pri zagotavljanju prostora ter surovin za obstoj civilizacije. Hkrati pa lahko z ekonomskega vidika ocenimo, kako velike so izgube in materialna škoda pri zlorabi naravnih okolij v primerjavi z dobički in rastjo BDP-ja.
 

Ekonomija v Sloveniji


Slovenski bruto domači proizvod je leta 2016 znašal 38.570 milijonov EUR oz. 18.693 EUR na prebivalca. Stopnja rasti BDP-ja v Sloveniji je bila v letih od 2006 do 2016, kot prikazuje grafikon (Slika 1). V primerjavi z ostalimi državami EU slovensko gospodarstvo močno sloni na rabi surovin, kar se odraža v njegovi nizki snovni produktivnosti in slabši konkurenčnosti. V letu 2011 je bila samooskrba z žiti 69 %, zelenjavo 37 %, mesom 85 % in mlekom 120 %, v letu 2009 so ekološki proizvodi predstavljali 20 %, nova strategija pa predvideva spodbujanje k še večji ekološki samooskrbi.(7)
 
Rast BDP (desna os) in sestava le-te (leva os) v % v zadnjih 15 letih; Vir: UMAR: Poročilo o razvoju 2017
Na računovodskih, ekonomsko-političnih, institucionalnih in potrošniških nivojih počasi prihaja do velikega preboja nove miselnosti, ki vzpodbudno deluje na uvedbo bolj zelenih, celostnih in trajnostnih pristopov k poslovanju, pridelavi in predelavi. Ocene podjetij, ki so izvedla preoblikovanje za učinkovito rabo virov, kažejo, da so ukrepi deloma zmanjšali proizvodne stroške in povečali konkurenčnost/možnosti za tržni uspeh, kar poleg zmanjšanja vpliva delovanja gospodarskih subjektov na okolje kaže tudi na ekonomsko smiselnost njihove uvedbe.(8) Podjetij, ki so ukrepe že uvedla ali jih nameravajo uvesti v naslednjih dveh letih, je v slovenski predelovalni industriji 84% (podatek iz leta 2014).(9)
 

Ekonomska politika


V sodobnem času v večini družb prevladujejo sistemi gospodarjenja in upravljanja, ki temeljijo na neoliberalni doktrini (svobodnem samoregulativnem tržišču kot indealnemu načinu organiziranja ekonomije) z različnimi variacijami in nekaterimi reguliranimi (s predpisi in standardi urejenimi) področji gospodarstva. Bistvena komponenta neoliberalnih družb je umikanje regulacije trga s strani državnega aparata ter prepuščanje trga samoregulacijskim silnicam in mehanizmom, ki naj bi bili vnaprej postavljeni tako, da bi omogočali enako obravnavo in možnosti vsakemu državljanu. Vendar pa zaradi izhodiščne družbene in dohodkovne neenakosti to ni mogoče, zato razvite države, samonikli teoretiki ter napredna podjetja v svoja okolja uvajajo sodobne pristope h gospodarjenju, kot so naprimer: integralna ekonomija, krožna ekonomija, ekonomija delitve, trajnostno gospodarjenje, razvijanje zelenih tehnologij, ekološko kmetovanje, pravična trgovina, lokalna samooskrba, razumevanje gibanja kapitalskih vrednosti kot ne nujno rastočih (odrast).
Sodobne smernice za podjetnike, podjetja, organizacije in zakonodajalce
Produkti, na katerih sloni velik del potrošniške in ekonomske aktivnosti v današnjem času, so v veliki meri odvisni od akumulacije psihološkega, kulturnega in socialnega kapitala, ki igra pomembno vlogo pri prenosu in širjenju znanja. Človeški kapital kot krovni izraz za izobrazbo, sposobnosti, znanja, spretnosti, izkušnje in potencial je že nekaj časa prisoten v strokovni govorici. Predvsem bi kapitalizacija z dejanskimi ali približnimi denarnim vrednostmi vrednotila ljudi kot nosilce kapitala, po drugi strani pa bi dvignila zavest o vrednosti znanj ter opolnomočila ljudi kot nosilce neodtujljivega jim ponotranjenega kapitala.(10)
Prehod v sodobnejše trajnostne ekonomije torej od akterjev in udeležencev na trgu zahteva, da pridobivajo specializirana znanja, se povezujejo v skupnosti in se medkulturno sporazumevajo in sodelujejo. Prav tako je za uspeh in preživetje naše civilizacije bistvenega pomena, da se usmerimo v okolju in človeku prijaznejše oblike organizacije:

- večja reciklaža in okolju neškodljiva predelava odpadkov – krožna ekonomija;
- pravična trgovina, ki preprečuje, da bi na trg prišli izjemno cenovno konkurenčni produkti na račun izkoriščanja prepoceni delovne sile;
- trajnostno gospodarjenje z viri – preprečevanje izčrpavanja;
- tehnologije za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov ter zračnih mas, ki vsebujejo trde ali škodljive delce;
- zmanjšanje uporabe škodljivih kemičnih snovi za večjo produktivnost;
- ekonomija delitve;
- opustitev forsiranja rasti BDP-ja – odrast;
- osredotočanje na človeka ter njegove potrebe.

Z novo strategijo gospodarskega razvoja v Sloveniji stremimo k večji prehranski samooskrbi s poudarkom na ekološki pridelavi, vzpostavitvi vrednostne verige predelave lesa, energetski prenovi zgradb, prehodu na obnovljive vire energije, posodobitvi železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkoviti rabi naravnih virov in zelenemu turizmu.

--- 
 

Viri:


1. Samuelson PA, Nordhaus WD. Ekonomija. Posušje: MATE; 2002. Str. 790.
2. Setnikar Cankar S, Hrovatin N. Temelji ekonomije. Ljubljana: Visoka upravna šola; 2000. 304 strani.
3. Rubinstein A. A Sceptic's Comment on the Study of Economcis. The Economic Journal. [Internet]. March 2006 [pridobljeno 2.11. 2017];116(March):C1–C9. Dostopno na: http://arielrubinstein.tau.ac.il/papers/73.pdf.
4. Marwell G, Ames RE. Economists Free Ride, Does Anyone Else?. Journal of Public Economics. January 1981 [pridobljeno 2.11.2017];15(1):Str.295–310. Dostopno na:
http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.179.245&rep=rep1&type=pdf
5. Frank RH, Regan DT. Does Studying Economics Inhibit Cooperation? Journal of Economic Perspectives [Internet]. Feb 1993 [pridobljeno 2.11.2017];7(2):Str.159-171. Dostopno na:
https://www.aeaweb.org/articles?id=10.1257/jep.7.2.159
6. World Economic Forum. GDP a poor measure of progress, say Davos economists. [Internet]. World Economic Forum. 2016. [pridobljeno 2.11.2017]. Dostopno na: https://www.weforum.org/agenda/2016/01/gdp/
7. RS Statistični Urad. [Internet]. Ljubljana: Statistični Urad Repeblike Slovenije; 2016. Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost; 31.8.2017. [pridobljeno 2.11.2017]. (BDP in nacionalni računi). Dostopno na: BDP in nacionalni računi
8. Skupnost občin Slovenije. Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom za leti 2015-2016. Ljubljana (SI): Skupnost občin Slovenije; August 2015. 49 strani. 007-164/2015
9. UMAR. Poročilo o Razvoju 2013. Ljubljana (SI): UMAR; Maj 2013. 233 strani.
10. OECD. OECD Observer [Internet]. Paris: OECD Observer; January 1999 [pridobljeno 2.11.2017] Dostopno na: http://oecdobserver.org/news/archivestory.php/aid/2746/Human_capital_.html
Kaj dejansko pomeni BDP
Kaj dejansko pomeni BDP
Maruša Conič
Mnenje
BDP kot merilo rasti bi morda lahko počasi že videli kot zastarelo orodje v današnjih družbah znanja in informacij. Preberi več
Črni petek, praznik nakupov
Črni petek, praznik nakupov
Živa Lopatič
Mnenje
Ta dan v Ameriki uradno ni prazničen dan, a vseeno je veliko ljudi prostih in ne gredo na delo – samo zato, da lahko izkoristijo velike popuste. Preberi več
Kaj je »zelena« proračunska reforma?
Koncept zelene proračunske reforme (ZPR) je načeloma enostaven. Pomeni prilagoditev prihodkov in odhodkov proračuna tako, da proračun podpira ... Preberi več
TTIP + ISDS/ICS = konec Evrope, kakršno poznamo
Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast ... Preberi več