IZPOSTAVLJENO

Elektroenergetski sektor na poti k spremembam
V Sloveniji in po svetu že potekajo spremembe v elektroenergetskem sektorju, vendar zaenkrat še vedno zelo počasi. Ovire pri tem so negotovost o novih tehnologijah, njihove zmožnosti ter vpliv in pa ekonomski ter politični interesi nekaterih akterjev, ki poskušajo blokirati spremembe, ki bi negativno vplivale na te interese. Trajnostni energetski prehod temelji na zmanjšanju rabe in učinkoviti rabi energije ter trajnostni rabi obnovljivih virov energije in posledični spremembi sistema elektroenergetskega omrežja z integracijo manjših in čistejših proizvodnih enot. Preberi več

Energetika



Hitra dejstva o energetiki:

  • Energetski sektor je eden izmed osrednjih krivcev za podnebne spremembe, poleg tega pa za prekomerno onesnaženje okolja in negativni vpliv na zdravje ljudi.
  • Trenutno globalno porabimo preveč energije, da bi jo lahko v celoti trajnostno proizvedli iz obnovljivih virov.
  • Zmanjšanje rabe energije in njena učinkovita raba morata postati prioriteta.
  • Trajnostni energetski prehod ne zahteva zgolj spremembe tehnologije, temveč tudi dominantne paradigme v energetiki.

Energetika

Energetski sektor predstavlja osnovni infrastrukturni sektor moderne družbe. Raba energije, predvsem pa pojav in raba električne energije, je dodobra spremenila tako družbo kot industrijo. Izboljšala je kvaliteto življenja posameznikov in produktivnost industrijskih procesov, kar je omogočilo neslutene možnosti razvoja. Skoraj vsak vidik našega vsakdanjega življenja v moderni civilizaciji je povezan z ali odvisen od energije. Vendar je rast globalne populacije, gospodarstva in rabe fosilnih virov po drugi svetovni vojni povzročila enormen pritisk na planet in naravo. Pojavljati se je začelo zavedanje, da se kot civilizacija srečujemo s kritičnimi izzivi: od degradacije okolja, negativnega vpliva na zdravje, tveganj, povezanih z jedrsko energijo, in pomanjkanja naravnih virov do verjetno trenutno najkompleksnejšega – podnebnih sprememb. Vedno bolj je v ospredju prepričanje, da moramo zaradi nujne potrebe po minimiziranju okoljskega vpliva proizvodnje in rabe energije radikalno spremeniti strukturo našega globalnega energetskega gospodarstva.(1)

Večina energije, ki jo uporabljamo danes, izvira iz fosilnih virov. Poleg onesnaženja okolja in negativnega vpliva na zdravje ljudi, prispevajo ti neobnovljivi viri energije večinski delež k problematiki podnebnih sprememb. Raba fosilnih virov in jedrske energije vodi tudi k vse bolj monopoliziranemu upravljanju z energijo. Energetski sistemi prihodnosti bi morali temeljiti na uravnoteženi mešanici učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, decentraliziranih elektroenergetskih omrežij in razpršene proizvodnje električne energije ter trajnostnega življenjskega sloga.(2)

Fosilni viri in jedrska energija

Raba neobnovljivih fosilnih goriv, kot so premog, nafta in zemeljski plin, povzroča onesnaževanje različnih razsežnosti (trdni delci, prizemni ozon, CO, SOx, NOx, kisli dež idr.) ter prispeva izjemen
delež k podnebnim spremembam.

Po drugi strani pa raba jedrske energije, ki se jo velikokrat prikazuje kot okolju prijazno rešitev, ki ponuja poceni električno energijo, pušča zelo veliko odprtih vprašanj in tveganj: omejene zaloge urana, radioaktivni odpadki, jedrske nesreče, tveganja za širšo populacijo, učinki na zdravje ljudi. Pri jedrski energiji zelo pogosto zanemarimo oziroma odmislimo vse probleme, povezane s celotnim življenjskim ciklom urana: rudarjenje in procesiranje, bogatenje urana, izdelava goriva, procesiranje in shranjevanje radioaktivnih odpadkov.(3)

Varčevanje z energijo in učinkovita raba energije

Varčevanje z energijo in učinkovita raba energije sta najbolj trajnostna koraka za rešitev podnebne krize, saj staneta najmanj, prinašata najbolj učinkovita zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženja okolja, ob tem pa še finančne prihranke, nižje potrebe po uvozu energentov ter višanje kvalitete življenja v lokalnem okolju. To področje bi moralo biti prepoznano kot prioritetno, saj zgolj zamenjava fosilnih in jedrskih virov z obnovljivimi ni mogoča, ker so globalne potrebe po energiji trenutno prevelike, da bi jih sploh zmogli nadomestiti zgolj z obnovljivimi viri energije OVE. Brez kombinacije zmanjšanja in učinkovite rabe energije ter sprememb modernega življenjskega sloga trajnostni energetski prehod ni možen.

Obnovljivi viri energije (OVE)

Med obnovljive vire energije štejemo sončno, vetrno in geotermalno energijo, hidroenergijo ter biomaso. OVE zmanjšujejo odvisnost od (uvoženih) fosilnih virov energije ter s tem prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 in drugih negativnih vplivov na okolje. Postali so cenovno konkurenčni fosilnim in jedrskim virom, obenem pa spodbujajo razvoj lokalnih zelenih delovnih mest in razvoj lokalnih skupnosti. Njihova razkropljenost in dostopnost omogočata demokratizacijo energetskega sektorja in boljše usklajevanje rabe in vrste energenta z lokalnimi možnostmi, potrebami in potenciali.(4) Ker gre za manjše proizvodne enote, te omogočajo tudi navadnim državljanom, da postanejo pomemben akter v energetskem sistemu, ne le kot porabniki, temveč tudi kot proizvajalci električne energije.

Energetski prehod

Trajnostna energetska tranzicija predvideva spremembo paradigme v energetskem sektorju, s tem pa rabo okoljsko sprejemljivih virov in tehnologij ter prehod k učinkoviti rabi energije in razpršenim obnovljivim virom. To pomeni znaten odklon energetske politike od osredotočanja zgolj na velike centralizirane elektrarne, na fosilno in jedrsko energijo, ki so trenutno temelj sistemov.(5) Koncept ne predvideva zgolj tehnoloških sprememb, temveč vključuje tudi spremembe v samih organizacijah, institucijah, regulativah, politikah, gospodarstvu in družbi.(6) Pomeni demokratizacijo elektroenergetskega sektorja, kjer velika energetska podjetja izgubijo dominacijo v areni, medtem ko akterji, ki so trenutno na obrobju arene, predvsem majhni proizvajalci električne energije, porabniki in civilna družba, pridobijo na vplivu.(7,8)

Energetska politika

Energetska javna politika predstavlja način in strategijo države, v okviru katere večinoma vladni odločevalci naslavljajo vprašanja energetskega razvoja in razvoja energetske industrije.(9,10) Državne energetske politike imajo v grobem skupne dejavnike, kot so skrb za zanesljivo in varno oskrbo, cene energentov in zagotavljanje energije po konkurenčni ceni.(11) Vendar mora energetska politika poleg ukvarjanja z dejavniki ekonomske in gospodarske učinkovitosti odgovarjati tudi na vprašanja vpliva rabe energije na okolje in ljudi, enakosti in pravičnosti ter dolgoročne vzdržnosti izkoriščanja omejenih zalog energentov. Obenem mora biti konsistentna s politikami na drugih področjih.(1)

Slovensko energetsko politiko moramo postaviti v kontekst evropskih politik. Kljub temu da vsaka država izbira svojo mešanico virov za proizvodnjo električne energije, pa politike Evropske unije v precejšnji meri uokvirjajo delovanje držav članic, saj določajo cilje za povečanje deleža OVE, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšanje rabe energije, postavljajo omejitve glede državnih pomoči ter postavljajo okvire za enoten energetski trg.(1) Odločevalci na EU ravni so definirali tri cilje, ki naj bi jih zasledovala energetska politika: energetsko varnost in zanesljivost, konkurenčnost in okoljsko trajnost.(12)

---

Viri:

 
  1. Tkalec T. Politološki vidiki decentralizacije proizvodnje električne energije (doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede; 2016.
  2. Focus, društvo za sonaraven razvoj. Energija [Internet]. Ljubljana: Focus, društvo za sonaraven razvoj; 2015 [pridobljeno 4. 10. 2017]. Dostopno na: http://focus.si/kaj-delamo/programi/energija/
  3. Focus, društvo za sonaraven razvoj. Jedrska energija [Internet]. Ljubljana: Focus, društvo za sonaraven razvoj; 2015 [pridobljeno 4. 10. 2017]. Dostopno na: http://focus.si/kaj-delamo/programi/energija/jedrska-energija/
  4. Focus, društvo za sonaraven razvoj. Obnovljivi viri energije [Internet]. Ljubljana: Focus, društvo za sonaraven razvoj; 2015 [pridobljeno 4. 10. 2017]. Dostopno na: http://focus.si/kaj-delamo/programi/energija/obnovljivi-viri-energije/
  5. Walker G, Devine-Wright P. Community renewable energy: What should it mean? Energy Policy. 2008;36:497–500.
  6. Hvelplund F. Energy Efficiency and the Political Economy of the Danish Electricity System. V: Midttun A, urednik. European Electricity Systems in Transition: A comparative analysis of policy and regulation in Western Europe. Oxford: Elsevier Science; 1997. Str. 133–166.
  7. Matson RJ, Carasso M. Sustainability, energy technologies and ethics. Renewable energy. 1999;16:1200–1203.
  8. Tkalec T, Lukšič AA. Energetska tranzicija in ovire zanjo. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. 2015;43(262):55–72.
  9. Saidur R, Islam MR, Rahim NA, Solangi KH. A review on global wind energy policy. Renewable and Sustainable Energy Reviews. 2010;14:1744–1762.
  10. Stipetić D. Utjecaj policy-kapaciteta države na razvoj energetske politike u Njemačkoj: Studija slučaja »nove energetske paradigme«. Politička misao. 2013;50(3):129–154.
  11. Lund PD. Effectiveness of policy measures in transforming the energy system. Energy Policy. 2007;35:627–639.
  12. Lund PD. The link between political decision-making and energy options: Assessing future role of renewable energy and energy efficiency in Finland. Energy. 2007;32(12):2271–2281.
Elektroenergetski sektor na poti k spremembam
V Sloveniji in po svetu že potekajo spremembe v elektroenergetskem sektorju, vendar zaenkrat še vedno zelo počasi. Ovire pri tem so negotovost o ... Preberi več
Dr. Miro Cerar: Poslušaj ljudi, ne fosilne industrije!
Čeprav je vlada napovedala, da iz predloga sprememb Energetskega zakona umika predlog “dodatka za TEŠ”, zgodba še ni končana. Vlada nadaljuje ... Preberi več