IZPOSTAVLJENO

Podpora k procesu okolja in zdravja
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor so nevladne mladinske organizacije naslovile pismo podpore k aktivnemu sodelovanju Slovenije v procesu okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Preberi več

Okolje in zdravje



Hitra dejstva o okolju in zdravju

  • Do leta 2030 bo 80 % Evropejcev živelo v urbanem okolju. (1)
  • Cestni promet je pomemben vir onesnaževanja zraka. Zaradi posledic izpostavljenosti onesnaženemu zraku je v Evropi 500.000 prezgodnjih smrti na leto. (2)
  • Vročinski valovi so bili v Evropi najbolj smrtonosni ekstremni vremenski pojavi, ki so med 1991 in 2015 povzročili nad 10.000 smrti. (3)
  • Eden od petih Evropejcev je ponoči redno izpostavljen nivojem zvoka, ki negativno vplivajo na zdravje. (4)
  • V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 62 milijonov ljudi nima ustreznega dostopa do sanitarij. (5)
  • V Sloveniji je približno 15 % otrok izpostavljenih nadpovprečnim koncentracijam PM10 delcev. (6)


Okolje in zdravje

Že antični zdravnik Hipokrates se je s tezo, da je človekovo zdravje v veliki meri odvisno od okolja oziroma od pogojev, v katerih posameznik živi, zavedal pomena človekovega okolja na zdravje ljudi. To spoznanje se ni spremenilo vse do danes. Dobrega počutja, zdravega in kvalitetnega življenja si ne moremo predstavljati z izpostavljenostjo onesnaženemu naravnemu okolju. Slednje je močno prepleteno z vplivi človekovega delovanja. Ekonomske potrebe, kultura, socialno stanje in družbena ureditev so le nekateri dejavniki, ki sooblikujejo odnos do naravnega (posledično življenjskega) okolja in tako določajo okoljske razmere. Stanje okolja pa zaradi prepletenosti dejavnikov hkrati določa vrsto in obseg vpliva na zdravje ljudi. Eden od ključnih pogojev za ohranjanje in krepitev zdravja ter preprečevanje bolezni je zdravo okolje (zrak, voda, prst, živila, podnebje …). (6)

Okolje je tako odločilen dejavnik zdravja, saj je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) okoli 20 % vseh smrti evropske regije povezanih neposredno z okoljem. V 90. letih prejšnjega stoletja je z naraščanjem dokazov negativnih vplivov okolja na človekovo zdravje SZO pričela izvajati proces oblikovanj medsektorskih politik o okolju in zdravju. (8)

Okoljska medicina in zdravstvena ekologija sta dve znanstveni področji, ki proučujeta vplive okolja na zdravje. Pri tem ima zdravstvena ekologija širše področje delovanja in se povezuje z drugimi znanstvenimi disciplinami, kot so ekonomija, okoljska medicina, sociologija, geografija in mnoge druge.

Okolje in zdravje (tudi okoljsko zdravje) tako spada med eno od smeri javnega zdravja, ki preučuje vse vplive naravnega in človekovega okolja na zdravje ljudi. Področje je tesno povezano z varovanjem naravnega okolja, saj je zdravje ekosistemov ključno za koristi človekovega zdravja.

Po SZO se Okolje in zdravje osredotoča na naslednje tematike:

  • kakovost zraka,
  • podnebne spremembe,
  • bivališča in zdravje,
  • hrup,
  • poklicno zdravje,
  • socialne neenakosti v okolju in zdravju,
  • voda in sanitarije,
  • mobilnost in zdravje,
  • urbano zdravje.  (8)

Kazilci o okolju in zdravju


Kazalnike okolja, ki vključujejo tudi kazalce o zdravju ljudi in ekosistemov, spremlja in objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V Sloveniji so področja z negativnimi trendi okoljskih vplivov na zdravje povezana predvsem s kakovostjo zraka (izpostavljenost PM10 delcem), podnebnimi spremembami (vročinski valovi in suše), izpostavljenostjo hrupu v mestnem okolju in kemijsko varnostjo (obremenitve ekosistemov z dušikom in žveplom, vsebnosti kovin v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč). Po obstoječih podatkih sta v Sloveniji približno dve petini otrok, ki so poleg starejših ranljiva družbena skupina, izpostavljeni negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij delcev PM10. Podobno je z ostalimi zgoraj naštetimi okoljskimi vplivi na zdravje. Za primer lahko navedemo Ljubljano, kjer je bila v kar 29 šolah in 48 vrtcih izmerjena mejna vrednost hrupa presežena. S spreminjanjem podnebja se povečuje število ekstremnih dogodkov, kamor spadajo tudi vročinski valovi. Ena od posledic ekstremno povišanih temperatur zraka je tudi večja umrljivost, predvsem bolnih in starejših. Leta 2013 je bilo v času vročinskih valov povprečno 52 umrlih na dan. Podatki so vsaj primerljivi oziroma preseženi ob vročinskem valu poleti 2017. Pri tem je potrebno izpostaviti, da umrljivost ni edina zdravstvena posledica vročinskih valov. (8)

Analiza kazalnikov je le eden od korakov pri spreminjanju trendov. Velik pomen strokovnjaki predpisujejo preventivnim ukrepom, ki lahko preprečijo ali ublažijo negativne okoljske posledice na zdravje ljudi.

---

Viri:

 
  1. Carmichael L, Racioppi F, Calvert T, Sinnett D. Environment and health for European cities in the 21st century: making a difference Kopenhagen: World Health Organization; 2017.
  2. World Health Organisation. Cities: Transport, health and environment. [Splet].; 2017 [Pridobljeno 2017 7 12. Dostopno na: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0019/341128/Fact-Sheet-1-City-Transport-health-and-environment.pdf?ua=1.
  3. World Health Organisation. Climate change and health. [Splet]. Kopenhagen; 2017 [Pridobljeno 12.7.2017]. Dostopno na: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0012/341130/Fact-Sheet-3-Climate-Change-and-Health.pdf?ua=1.
  4. World Health Organisation. Noise. [Splet].; 2017 [Pridobljeno 12.7.2017]. Dostopno na: http://www.euro.who.int/en/health-topics/environment-and-health/noise.
  5. World Health Organisation. Water and sanitation. [Splet].; 2017 [Pridobljeno 12.7.2017]. Dostopno na: http://www.euro.who.int/en/health-topics/environment-and-health/water-and-sanitation.
  6. Eržen I, Gajšek P, Hlastan Ribič C, Kukec A, Poljanšek B, Zaletel Kragelj L. Zdravje in okolje Maribor: Medicinska fakulteta; 2010.
  7. Agencija Republike Slovenije za okolje. Kazalci okolja v Sloveniji. [Splet].; 2017 [Pridobljeno 12.7.2017]. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si.
  8. World Health Organisation. Environment and Health. [Splet].; 2017 [Pridobljeno 12.7.2017]. Dostopno na: http://www.euro.who.int/en/health-topics/environment-and-health/pages/environment-and-health.
Zakaj nam slovenski zrak v povprečju krajša življenje za leto dni?
Onesnaženost zraka predstavlja enega večjih okoljskih in zdravstvenih izzivov Slovenije, saj letno zaradi nje umre okoli desetkrat več ljudi kot v ... Preberi več
Podpora k procesu okolja in zdravja
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor so nevladne mladinske organizacije naslovile pismo podpore k aktivnemu sodelovanju ... Preberi več