IZPOSTAVLJENO

Ali še lahko dosežemo zaveze s pariške podnebne konference?
Zakaj se večini strokovnjakov za podnebje zdijo cilji pariške podnebne konference COP21 težko dosegljiv? Preberi več

Podnebne spremembe



Hitra dejstva o podnebnih spremembah


• Podnebje se od leta 1950 naprej spreminja izredno hitro, kar se ni zgodilo že milijone let.
• Trenutne količine toplogrednih plinov v ozračju so najvišje v zadnjih 800 tisoč letih.
• Človek in predvsem človeški izpusti toplogrednih plinov so glavni dejavnik sprememb v podnebju od leta 1950 dalje. (1)
 

Kakšen bo vpliv podnebnih sprememb na naše življenje v prihodnosti?


• Vročinski valovi bodo pogostejši in daljši, pogostejši bodo izredni padavinski dogodki, gladina morja se bo še naprej dvigala.
• Škoda za človeka in naravo zaradi podnebnih in vremenskih dejavnikov se bo še povečevala.
• Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam lahko prepreči večji del take škode. (1,2)
Podnebne spremembe

Podnebje predstavlja povprečno vreme daljšega, tipično 30-letnega časovnega obdobja. Za razliko od vremena se povprečno vreme oz. podnebje spreminja precej počasi: v zadnjem stoletju smo bili priča dvigu temperatur za manj kot
1 °C, medtem ko nam računalniški modeli napovedujejo 2 do 5-stopinjski dvig povprečnih globalnih temperatur do konca 21. stoletja. (2) Nadaljnji dvig temperatur je odvisen predvsem od količine izpustov toplogrednih plinov v ozračje.


Vreme ≠ podnebje


Zaradi omejene življenjske dobe človek težko osebno zazna počasne spremembe v podnebju – pri tem nam pomagajo dolgoročne meritve z vremenskih postaj, satelitov in oceanov. Ena ali dve mrzli zimi na področju Slovenije (v nasprotju z našim občutkom) zato še ne pomenita, da so se znanstveniki zmotili pri podnebnih napovedih. In obratno, vsakega izrednega padavinskega dogodka ne moremo neposredno povezati s podnebnimi spremembami.

Neovrgljivo dejstvo pa je, da se povprečna temperatura dviguje tako globalno kot tudi v Sloveniji, da se število in dolžina vročinskih valov povečuje, da izginjajo ledeniki v Alpah in ostalih gorstvih sveta. Take spremembe imajo pogosto dolgoročne (in večinoma negativne) učinke na oskrbo z vodo, kmetijstvo, razširjenost tropskih bolezni, povzročajo težave upravljalcem nižjeležečih smučišč in imajo nenazadnje tudi vpliv na naše počutje in zdravje. (3)


Prepletenost podnebja, ekonomije in politike


Glavni krivec za spremembe v podnebju so človeški izpusti toplogrednih plinov, ki prihajajo s področja ogrevanja in proizvodnje električne energije, kmetijstva, industrijskih procesov, prometa itd. (4) Naštete aktivnosti predstavljajo gonilo sodobne družbe in ekonomije – hitro zmanjšanje izpustov je zato verjetno največji izziv za človeštvo v 21. stoletju. Preskoku na nizkoogljično družbo pa se pogosto upirajo velika podjetja (npr. naftna in avtomobilska industrija, energetska podjetja) zaradi strahu pred izgubo tržnega deleža in dobička. Taka podjetja zato pogosto na nekorektne načine vplivajo na politiko in spodbujajo neutemeljen dvom o znanstveni pravilnosti globalnega segrevanja in povezanih podnebnih sprememb.

Vsakršen učinkovit politični dogovor o zmanjševanju izpustov mora biti dolgoročno naravnan. Posledice zmanjšanja izpustov danes bodo vidne šele čez nekaj desetletij. Žal časovni okvir takih ciljev nekajkrat presega dolžino političnih mandatov, kar dodatno upočasnjuje uveljavljanje konkretnih ukrepov za zmanjšanje toplogrednih plinov.
 

Ali lahko sam sploh kaj pripomorem k rešitvi problema podnebnih sprememb?


Izpusti toplogrednih plinov ne izvirajo le iz velikih industrijskih podjetij, ampak tudi iz našega vsakodnevnega življenja. Vožnja z avtom v šolo ali službo, polet z letalom na dopust ali prekomerno toplo stanovanje pozimi so le nekateri primeri aktivnosti, ki vplivajo na poviševanje izpustov toplogrednih plinov.

Ne glede na kompleksnost problematike je usoda planeta v veliki meri v naših rokah. Današnje osebne, politične in ekonomske odločitve bodo določile, ali bo podnebje v prihodnjih desetletjih in stoletjih še vzdržno za normalno delovanje človeške družbe.

---

Viri:

  1. Pachauri RK, Myles RA, Barros VR, Broome J, Cramer W., Christ R et al. Climate Change 2014 IPCC Synthesis Report Headline Statements. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Core Writing Team, R.K. Pachauri and L.A. Meyer (eds.)]. IPCC, Geneva, Switzerland, 151.
  2. Stocker TF, Qin D, Plattner GK, Alexander LV, Allen SK, Bindoff NL et al. Technical Summary. In: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Stocker, T.F., D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S.K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex and P.M. Midgley (eds.)]. Cambridge (UK) and New York (US): Intergovernmental Panel on Climate Change; 2013. 84.
  3. Field CB, Barros VR, Mach KJ, Mastrandrea MD, van Aalst M, Adger WN et al. Technical summary. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part A: Global and Sectoral Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Field, C.B., V.R. Barros, D.J. Dokken, K.J. .Mach, M.D. Mastrandrea, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. Cambridge (UK) and New York (US): Intergovernmental Panel on Climate Change; 2014. 60.
  4. Edenhofer O, Pichs-Madruga R, Sokona Y, Farahani E, Kadner S, Seyboth K et al. Summary for policymakers. In: Climate Change 2014, Mitigation of Climate Change. Contribution of Working Group III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Edenhofer, O., R. Pichs-Madruga, Y. Sokona, E. Farahani, S. Kadner, K. Seyboth, A. Adler, I. Baum, S. Brunner, P. Eickemeier, B. Kriemann, J. Savolainen, S. Schlömer, C. von Stechow, T. Zwickel and J.C. Minx (eds.)]. Cambridge (UK) and New York (US): Intergovernmental Panel on Climate Change; 2014, 31.
Ali podnebne spremembe ogrožajo živalske in rastlinske vrste?
Podnebje se tudi dandanes spreminja izredno hitro (pa čeprav je kaj takega težko zaznati v obdobju človeškega življenja). Znanstveniki so v ... Preberi več
Zakaj je težko doseči podnebne dogovore?
Zapornikova dilema na zelo poenostavljen način dobro nakaže, zakaj države oklevajo pri konkretnem zniževanju izpustov toplogrednih plinov. Preberi več
Ali še lahko dosežemo zaveze s pariške podnebne konference?
Zakaj se večini strokovnjakov za podnebje zdijo cilji pariške podnebne konference COP21 težko dosegljiv? Preberi več